Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš...

Slovenci smo od nekdaj cenili znanje tujih jezikov, danes pa se neobhodne potrebe po učenju jezikov zavedajo tudi govorci "svetovnih jezikov", saj prav vse mednarodne ustanove, ki se ukvarjajo z vprašanji izobraževanja, opozarjajo, da na pragu tretjega tisočletja jezikovno znanje ni več privilegij, temveč nuja za prav vsakogar, ki želi prispevati k razvoju in napredku sodobnega sveta. V času vedno večjih mednarodnih povezav zato učenje tujega jezika ne predstavlja le enega izmed temeljnih pogojev uspešnega študija, marveč tudi nadaljnjega permanentnega izobraževanja, brez katerega si ne moremo več predstavljati uspešnega poklicnega dela.

Spremljanje razvoja stroke in interdisciplinarnih področij, najsi bo to z branjem strokovne literature ali s pisanjem strokovnih besedil ali pa s sodelovanjem na mednarodnih srečanjih, od študentskih izmenjav in študija v tujini do strokovnih simpozijev, ne zahteva le tistega znanja, ki ga lahko dijak pridobi v času srednješolskega učenja, temveč tudi poznavanje specifičnega jezika stroke na akademskem nivoju. Pri osvajanju slednjega naj bi študentom naše fakultete pomagal pouk predmeta tujega jezika: angleščine ali/in nemščine. Razvijanje vseh štirih jezikovnih spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja, naj bi poleg utrjevanja tistih elementov splošnega jezika, ki so najpogostejši v jeziku stroke, razširjalo lingvistično kompetenco predvsem na izbranem študijskem področju. Kljub temu, da naj bi pridobljeno znanje tujega jezika pripomoglo predvsem k lažjemu uveljavljanju bodočih diplomantov v narodnem in mednarodnem prostoru, pa neizogibno prispeva tudi k oblikovanju celostne podobe bodočega izobraženca. Poudarja namreč splošen pomen gojenja jezikovne kulture in s tem slovenščine kot materinščine oziroma kot jezika sporazumevanja v slovenskem prostoru.

Študentje iz poslušanih predavanj opravljajo izpit, seveda pa lahko pristopijo tudi k pripravam za mednarodne izpite, od ICC do Cambridge Examinations za angleški jezik in DaF ter ZMP za nemški jezik. Slušatelji, ki bi si želeli pridobiti mednarodno priznana spričevala, se lahko posvetujejo s svojim predavateljem, da jim bo svetoval pri izbiri ustrezne stopnje, upoštevaje njihovo znanje in izražena pričakovanja. Ne glede na to, za kakšne oblike potrjevanja znanja se študentje odločajo, jim je pri pripravah na izpite nedvomno v oporo branje strokovne literature in periodike v tujem jeziku, ki jo lahko najdejo tudi v knjižnici fakultete.

Profesorica tujega jezika:
doc. dr. Darja Mazi-Leskovar